V soboto, 6.4.2024, smo se že zgodaj zjutraj odpravili proti Avstriji. Ekskurzija je bila namenjena predvsem učencem nemščine v 9. razredu, vendar so se nam pridružili še nekateri drugi. Z nami so se na izlet odpravili tudi učenci iz OŠ Toma Brejca Kamnik. Našo pot smo začeli v Komendi ob 4.45, malo pred mejo pa smo imeli prvi postanek. Nato smo šli skozi mejni prehod Karavanke in se naslednjič ustavili eno uro pred Salzburgom, na počivališču Landzeit. Na naš prvi cilj smo prišli okrog devete ure.
V Salzburgu smo si najprej od daleč ogledali znameniti samostan Nonnberg, ki se je pojavil tudi v filmu Moje pesmi, moje sanje. V nadaljevanju smo si ogledali staro mestno jedro, ki nas je spominjalo na renesančna italijanska mesta. Ogledali smo si tudi grob Mozartove sestre Marie Anne in brata slovitega skladatelja Franza Josepha Haydna. Počasi smo se odpravili proti avtobusu in naprej po poti do rudnika soli v Berchetesgadnu, ki se nahaja tik čez avstrijsko mejo v Nemčiji.
Ob vstopu v rudnik smo si najprej nadeli posebna oblačila, v katerih smo izgledali smešno. Potem smo se usedli na vlakec, ki nas je odpeljal v notranjost rudnika, kjer smo se takoj ob izstopu spustili po drči in peš nadaljevali pot naprej. Izvedeli smo veliko zanimivega o zgodovini rudnika in veliko dejstev o soli. Nato smo se še drugič spustili po drči in pot nadaljevali z ladjico čez Zrcalno jezero, najnižjo turistično točko rudnika. Na drugi strani jezera smo imeli možnost poizkusiti slanico, ki ni bila ravno po našem okusu. Za konec smo se sprehodili do vlakca in se z njim odpeljali nazaj proti izhodu. Obisk rudnika se je vsem zdel zanimiv.
Naš zadnji cilj je bilo Kraljevo jezero, Königssee, kjer smo se z ladjico odpeljali do otoka s cerkvijo Sv. Bartolomeja. Med vožnjo nam je gospod na trobento zaigral melodijo, ki je odmevala po celi dolini. Na otoku smo imeli 20 minut prostega časa, med katerim smo občudovali lepote tamkajšnje narave. Po tem smo se z ladjico odpravili nazaj do vasice ob jezeru, kjer smo imeli še eno uro prostega časa. Medtem smo si ogledovali trgovinice in kaj pojedli. Tudi ob obisku jezera smo zelo uživali.
Pot nas je vodila nazaj proti domu, kamor smo prišli malo čez deseto uro. Na avtobusu nam ni bilo dolgčas, saj smo skupaj peli in se zabavali. Posledično je marsikdo ostal brez glasu. Izleta še dolgo ne bomo pozabili, saj smo res uživali. Z veseljem bi ga še kdaj ponovili.
Iskreno pa se zahvaljujemo tudi učencem iz OŠ Toma Brejca, ki so bili res super družba.
Julija Serko in Petra Juvan, 9.b
